Torreano


resort




Torreano

Ozemlje Tovorjane, ki lei deloma v ravnini deloma pa v hribovitem svetu, pozna različne ivljenjske sloge glede na vrsto tal. Furlansko prebivalstvo, ki ivi na ravninskem delu, in slovansko prebivalstvo, ki ivi v gorskem svetu, e stoletja sobivata v slogi in miru, čeprav gre za ljudi z različnimi običaji in izvorom.
Na tem območju so skoraj zagotovo ivela primitivna ljudstva Euganei, Ligurcev in Venetov ter Keltov, čeprav za seboj niso pustila vidnih sledov. Brez dvoma lahko zatrdimo, da so tu iveli ljudje e v mlajši kameni dobi, v bronasti dobi ter v elezni dobi. V jami "Forŕn di Landri", nad zaselkom Prestint (Prestento), so našli ostanke, ki pričajo, da je človek tu ivel e v pradavnini.

Nastanek Tovorjane je nedvomno povezan z romanizacijo Furlanije; ime naselja izhaja iz imena rimskega centuriona (»Turius«), ki mu je bil dodeljen ta »presidium«. Številni so tudi ostanki iz glinastih predmetov, lončene
posode ter ostanki ar za pepel iz tega obdobja, ki so jih odkrili v kraju »Kranjolino«. Ko je Čedad postal sede prvega langobardskega vojvodstva v Italiji, je Tovorjano zasedlo nekaj barbarskih druin in zagotovo so jo leta 610 uničili Obri. Leta 739 je v zaselku »Lauris« (danes Laurini – Brajda) nekaj slovanskih plemen skušalo vdreti na ozemlje, a jih je v bitki porazil langobardski vojvoda Pemmone. Ozemlje je kasneje pripadlo oglejskemu patriarhatu. Temu obdobju je sledilo obdobje Beneške republike. Z izjemo obdobja Napoleona je Tovorjana po razpadu Beneške republike leta 1797 vse do leta 1866, ko je bilo ozemlje priključeno k Italiji, pripadala Avstriji.

Umetniško je posebno zanimiva cerkev Sv. Roka v Montini ter votivna cerkvica, posvečena Sv.Mohorju in Fortunatu, ki lei nad zaselkom Podgrad (Costa).